KDO?
Ekipa Psi Gadi (od leve proti desni): Luka Nagode - Lucky Luke, Primož Sedej - Krilati Lev, Matej Cerpič - Špohtl, Tadej Lukan - Volvo in Jure Možina - Batn Obročk.
KAJ?
Republiško orientacijsko tekmovanje ROT 2009. Gre za najzahtevnejše tekmovanje Zveze tabornikov Slovenije. V treh dneh se petčlanske ekipe pomerijo v znanju orientacije, topografije, preživetja v naravi in drugih taborniških tehničnih veščinah.
KDAJ in KJE?
Od petka, 25 septembra, do nedelje, 27. septembra 2009; širše neobljudeno območje Rogle in okolice.
OPREMA EKIP IN TEKMOVALCEV
Naši fantje so bili opremljeni, kot je bilo zahtevano (oprema se oceni in točkuje), za daljši dvodnevni pohod z vso v pravilih tekmovanja določeno skupno in osebno opremo. Osebna oprema: taborniška rutica, spalna vreča (odeja), podloga za spanje, šotorsko krilo, jedilni pribor (vsaj ena posoda in žlica), nož, vrvica (najmanj 2 m), vsaj enolitrska čutarica, delujoča baterijska svetilka. Skupno opremo ekipe sestavljajo: prva pomoč (najmanj en popoln komplet), vsaj dva kompasa ali busoli, vžigalice ali uporaben vžigalnik, par signalnih zastavic, vsaj ena sekirica ali žaga, najmanj dva mobilna telefona, dve piščalki in kotliček (posoda), v katerem si lahko ekipa na bivaku pripravi svoj kuhan obrok.
Tekmovalce je pred odhodom čakalo POSEBNO OPOZORILO:
"Vse tekmovalce opozarjamo, naj si pripravijo opremo za nekoliko hladnejše vreme. Proga poteka ves čas na višini med 1200 in 1500 m nad morjem in temperature so temu primerno nižje kot v dolini, kar pomeni, da so čez dan kljub sončnemu vremenu temperature okoli 15°C, ponoči pa lahko padejo tudi pod 5°C. Zato kakšen dodaten termoflis ali pulover, kapa, rokavice ter tople nogavice vsekakor ne bodo odveč. Prav tako je teren, po katerem poteka proga, precej močvirnat, zato svetujemo uporabo gojzarjev ali kakšne druge nepremočljive obutve."
DNEVNIK EKIPE PSI GADI (spisal Špohtl)
v petek se je pet pogumnih mož podalo na dolgo pot proti Rogli, kjer se je na 1500 m nad morjem odvijal že miselm da 30. al kaj jest vem ker ROT (50. pa res, op. a.). najprej smo se prjavl, nato pa postavl šotor na skor pri zgornji postaji sedežnice v idiličnem oklju športno rekreacijskega centra rogla. po sestanku vodij ekip smo se odlično podali na topo teste, kjer smo dosegli 61 od 100 točk, kar je bil tretji rezultat v kategorji in naš osebni rekord. po topo testih pa je sledil prvi resni preizkus našega taborniškega znanja in sicer vrisovnje. vrisati je bilo potrebno 14 KT-jev in le trije so se nam izmuznili iz pravilnih koordinat, vendar pa nas to ni potrlo, saj so vse ostale ekipe vrisovale še dosti slabše. nato je sledila še morsejeva abeceda, kjer smo pogoreli v preveliki želji po uspehu. z mešanimi občutki po prvem dnevu smo se dali v položaj za nabiranje moči, kar pa ni bilo najbolj uspešno, saj je bilo kar mrzlo.
sobota 05:30, budilka zvoni prvič, vsi se strinjamo, da en dremež ne more škodovati. 05:40, ne moremo več odlašati, zato se s težavo spravimo iz realtivno mlačnih spalk na mraz, ter si začnemo pripravljati opremo za dvodnevno avanturo. mislim, da ni potrbno pistai, kašno je bilo naše izrazoslovje ob taki zgodni uri in ob mrazu, ki nas je grizel v kosti, ampak vseeno je bila morala zelo dobra. 06:15 start. prvi KT najdemo kot za šalo, drugi tudi ni bil slab, potem pa smo zašli v manjšo krizo, ki je bila posledica tega, da že kar nekaj časa nismo nastopali na orientacijskih tekmovanjih. ta kriza se je vlekla vse do pete točke, kar je bilo tudi usodno za boljši končni rezultat. ko smo s težavo našli peto kontrolno točko, pa smo strnili svoje vrste ter si rekli, da to pa ne gre več tako naprej. od tistega trenutka dalje pa je šla naša krivulja uspešnosti samo še strmo navzgor. iz kt-ja na kt smo hodili po azimutih, pri nalogah smo dosegali veliko točk, zelo dobro smo naredili vse skice (terena, poti, profila, kroki), še posebaj pa smo se izkazali na semaforju, kjer smo prvič dosegli točke. in tako smo v neverjetnem tempu, z zelo visko moralo prišli prvi dan na cilj, ki je bil nekje sredi...v...blizu...pač nekje. škoda, da smo prišli 29 minut izven časovnice. sledilo je postavljanje bivaka, ter kuhanje golaža. pri bivaku in ognjišču je prišlo do malce razhajanj, glede navodil, ki smo jih dobili prvi dan, ter ocenjevanjem, ki smo ga bili dejansko deležni, kar nas je stalo 15 dragocenih točk. ša vendarle nas to ni potrlo, saj je naš golaž dobil tretjo najvišjo oceno (47 od 50). nato pa je sledil počitek, če bi zaradi mraza temu sploh lahko rekli tako. če ne verjamete kako je bilo mrzlo si oglejte fotogalerijo na rutki.net (klik), kjer z avta strgajo led, oziroma vprašajte lucky luka (na prvi fotografiji spodaj), ki si je zaradi šklepetanja z zobmi odkrušil dva zoba.
nedelja. ker smo bili po prvem dnevu tretji (brez skic in nalog), smo si lahko privoščili malce daljši spanec, saj smo štartali šele ob 07:50. najprej je bilo na vrsti seveda vrisovanje, kjer smo zopet zgrešili tri točke, kar je bila velika škoda za nadaljni potek tekmovanja. sam proga drugi dan je bila fizično bolj naporna kot prvi dan, saj smo premagovali več višinske razlike, medtem ko pa nam KT-ji niso delali težav. Zelo dobro nam je ratala hitrostna kt, kjer moraš v najkrajšem možnem času priti z ene kt na drugo. kljub opozorilom kontrolorja, da azimut ni najboljša varianta zaradi neprehodnega močvirja, mi nismo odstopali od svoje taktike. močvirje je bilo res "prisrčno", vendar pa za nas ne neprehodno, tako da smo hitro našli KT. do cilja smo še narisal skico terena na spodnji postaji sedežnice, kar je bil tudi edini zidan objekt, ki smo ga videli od štarta do cilja, nato pa strm vzpon po trasi vlečnice proti najvišji točki rogle. Na zadnjem KT-ju pa je bilo tekmovanje v teku na stolp, kjer je Lucky postavil absoluten rekord (35 sek.), za katerega mislim, da se bo obdržal kar precej časa. Nato je sledil še tradicionalen tek do cilja in obvezna regeneracija. Tu naj omenim še, da smo imeli drugi dan daleč najhitrejši čas proge, vendar pa nam to ni pomagalo dosti, saj so bili tudi naši konkurenti v časovnici. Nato smo pojedli še vsak po dve porciji odlični makaronov, pogledali rezultate, ter se mešanih občutkov podali proti logatcu.
tako nekako je zgledal rot 2009.
Ekipa Psi Gadi
(od leve proti desni) Luka Nagode - Lucky Luke, Primož Sedej - Krilati Lev, Matej Cerpič - Špohtl, Tadej Lukan - Volvo in Jure Možina - Batn Obročk
je na letošnjem ROT-u dosegla 5. mesto in le za nekaj točk zgrešila četrtega.
Za nas ste NAJBOLJŠI!
Z veseljem napisal Čopasti Metulj.
V soboto dopoldne smo se s polno paro pognali v osvajanje novih znanj. Tu sta nam pomagali Tanja iz RSO (Kranj), ki je imela kratek tečaj prve pomoči, in Vesna iz RS, ki je na očitno zelo dober način povedala nekaj o taborniški zgodovini, saj ni nihče zaspal! :)
Kopali smo se v blatu, saj nas je sredi taborjenja dobesedno zalilo, ko pa je zmanjkalo dežja, smo skočili v Idrijco.
Po 15 letih so savice (naši zeleni šotori - na fotografijah) še vedno zakon.
